ilegalni nočni ogled

NUK, 18. april ―   Preživite Noč knjige na ilegalnem nočnem ogledu NUK! torek, 23. april 2024     Tudi letos bomo na svetovni dan knjige v NUK pripravili nočni ogled. V letu, ko v knjižnici praznujemo 250. obletnico začetkov, se bomo ponovno vrnili v čas druge svetovne vojne in predstavili manj znane zgodbe, ki so zaznamovale takratno dogajanje v Plečnikovi knjižnici. Na ilegalnem nočnem ogledu, kot smo ga poimenovali, bomo raziskali skrivnosti in neodkrite koščke medvojnih dejavnosti v takrat komajda zgrajeni in odprti Plečnikovi knjižnični palači. Prepustili se bomo zgodbam in spominom zaposlenih ter skritih nočnih obiskovalcev, ki so med vojno v knjižnici našli zatočišče in zavetje; sprehodili se bomo po labirintu knjig, polic, hodnikov in skladišč ter podoživeli nemoč okupatorjevih vojakov, ki so v njem poskušali najti prepovedano gradivo. Sledili bomo tudi dogajanju ob tragičnem padcu letala na knjižnico januarja 1944, ko je požar uničil Veliko čitalnico, del katalogov in več kot 50.000 knjig. Pri tem nas bodo spremljali zapisani spomini knjižničark in knjižničarjev, arhivske fotografije, nastale po strmoglavljenju letala, posamezni kosi poškodovanega gradiva ter celo ohranjen del nemškega letala. Ilegalni nočni ogled bo v torek, 23. aprila 2024, ob 20.00. Ogled je brezplačen, trajal bo dve do tri ure. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava. Udeležence obveščamo, da bo na nočnem ogledu prisotna tudi snemalna ekipa Radiotelevizije Slovenije, ki pripravlja dokumentarni film o NUK in bo posnela posamezne prizore iz nočnega ogleda. Obveščamo vas, da so vsa prosta mesta za nočni ogled zasedena , zato prijav ne sprejemamo več. Hvala za razumevanje.  

Tudi slovenski glasbeniki za izključitev Izraela

Mladina, 9. februar ― Skupina nevladnih organizacij, z Gibanjem za pravice Palestincev na čelu, ter glasbenikov in kulturnikov je RTV Slovenija pozvala, naj znotraj Evropske radiodifuzne zveze (EBU), ki bdi nad organizacijo Evrovizije, sproži postopek za izključitev Izraela iz zveze in evrovizijskega tekmovanja. Med podpisniki sta tudi Zala Kralj in Gašper Šantl, dvojec, ki je Slovenijo na Evroviziji zastopal leta 2019, in Tomaž...
<mark>Slovenija</mark> bi Evrovizijo lahko pozvala, naj s tekmovanja izključi Izrael

Slovenija bi Evrovizijo lahko pozvala, naj s tekmovanja izključi Izrael

Mladina, 2. februar ― Več kot tisoč glasbenikov iz Švedske, ki letos gosti Pesem Evrovizije, je pozvalo k izključitvi Izraela s tekmovanja. V odprtem pismu so zapisali, da Evropska radiodifuzna zveza (EBU), ki bdi nad organizacijo prireditve, s tem, ko Izraelu dovoli nastopiti, »izkazuje izredna dvojna merila, ki spodkopavajo verodostojnost te organizacije«, EBU je namreč predlani po ruskem napadu na Ukrajino s tekmovanja izključila...
Dobra novica za poslušalce Radia Ga Ga

Dobra novica za poslušalce Radia Ga Ga

Planet Siol.Net, 29. januar ― Po petmesečnem premoru, ko so priljubljeno oddajo zaradi smrti njenega nekdanjega motorja Saša Hribarja prenehali predvajati, se na radijske valove Prvega programa Radia Slovenija 9. februarja vrača oddaja Radio Ga Ga. Oddaja bo zastavljena nekoliko drugače, a z uveljavljeno zasedbo, so sporočili z MMC RTVSLO.

Pri Mladinski knjigi izšla Brez nagobčnika: Radio Študent - že od 1969

Misli, 20. december 2023 ― Pri založbi Mladinska knjiga je izšla knjiga Brez nagobčnika: Radio Študent - že od 1969. Z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradivom dokumentira polstoletno zgodovino Radia Študent (RŠ) in ugotavlja, kako se je RŠ spreminjal skozi čas, v čem so njegove posebnosti, kakšen vpliv je imel in ima na kulturno, medijsko in politično krajino Slovenije.

Severjevi nagradi letos Mateji Pucko in Matiji Ruplu

Borštnikovo srečanje, 18. december 2023 ― V Škofji Loki so podelili Severjeve nagrade, ki zaznamujejo najboljše stvaritve in dosežke gledaliških igralcev ter študentov dramske igre ter so poleg nagrad Borštnikovega srečanja in skoraj sočasno ustanovljenega Tedna slovenske drame v Kranju ene najprestižnejših gledaliških priznanj v Sloveniji. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejela članica igralskega ansambla Drama SNG Maribor Mateja Pucko, ki je, kot je zapisala žirija v sestavi predsednice Barbare Rogelj in članov Staše Mihelčič, Tee Rogelj, Zale Dobovšek ter Branka Jordana, v zadnjem obdobju izoblikovala izstopajoče vloge v uprizoritvah Dogodek v mestu Gogi, To noč sem jo videl ter Farma Orwell, v katerih je vsakič znova vzpostavila svoj specifičen in hkrati tudi unikaten odnos do gledališkega ustvarjanja. "Njeno igro vedno zaznamuje kompleksen preplet raznolikih vnosov osebnega odnosa in delovnega materiala, ki ustvari markantno odrsko držo, v kateri v sočasju njenega igranja in vzporednosti našega opazovanja poteka niz na videz nasprotujoče paradoksalnih občutij, vtisov in učinkov," je poudarila žirija in dodala, da je Pucko kot igralka načelna, a hkrati senzibilna, na prvi pogled morda zadržana, a v resnici prav v tej gesti najranljivejša, v vsakem primeru pa vedno izjemno psihofizično prisotna in dovzetna. Nagrado Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih je prejel tudi član igralskega ansambla SNG Nova Gorica Matija Rupel, o katerem je žirija poudarila predvsem to, da četudi je minilo šele desetletje, odkar je zaključil študij na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, "je v tej dekadi pokazal izrazit igralski razvoj, širino in zrelost pri oblikovanju vlog. Njegove nadarjenost, močna odrska prezenca in predanost gledališču zaznamujejo tudi kreacije, ki jih je oblikoval v zadnjih dveh letih." Rupel je v zadnjih dveh letih nastopil v štirih žanrsko in režijsko-poetsko zelo r

Ajda Rooss je selektorica tekmovalnega programa 60. FBS

Borštnikovo srečanje, 15. december 2023 ― Umetniški direktor Aleš Novak je po predhodnem pozitivnem mnenju strokovne skupine za selektorico 60. Festivala Borštnikovo srečanje imenoval dramaturginjo Ajdo Rooss.  Novo obdobje izbora se začenja s 1. januarjem 2024 in se bo zaključilo s koncem koledarskega leta, 31. 12. 2024. Ajda Rooss je leta 2002 diplomirala na oddelku za dramaturgijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Kot dramaturginja, režiserka, igralka in publicistka s statusom samostojne kulturne ustvarjalke je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči in festivali. Med letoma 2005 in 2009 je bila kot dramaturginja zaposlena v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, od leta 2011 do 2022 pa je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Z drzno umetniško vizijo, pri kateri je šlo za sodobni spoj raznolikih umetniških prijemov, je gledališče postalo eno bolj produktivnih, emancipatornih in dovršenih gledališč v Sloveniji. O umetniški kondiciji gledališča v tem obdobju pričajo mnoga priznanja in nagrade ter številna gostovanja na referenčnih lutkovnih festivalih po vsej Evropi. V času svojega mandata je snovala tudi umetniško podobo mednarodnega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Festival je v zadnjih letih izrazito razširil svoj referenčni prostor ter se tako uvrstil med najbolj elitne lutkovne festivale v evropskem prostoru. Leta 2015 je bila ena od snovalk Lutkovnega muzeja s stalno muzejsko postavitvijo, ki je leta 2015 zaživela na Ljubljanskem gradu. Za vzpostavitev slovenskega lutkovnega muzeja ter zasnovo vsebinskega in vizualnega spremnega gradiva s publikacijami je leta 2017 prejela Pengovovo listino, ki jo podeljuje slovensko združenje UNIMA, in posebno nagrado za izvirnost in odličnost prebliževanja kulturne dediščine otrokom, ki sta ji jo leta 2018 na Malti podelila Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje evropskih muzejev. V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 je kot gostujoča
še novic